Avtorica: Renata Vinčec, prof. šp. vzg.
Koliko gibanja potrebujemo?
Sodobni potrošniški način življenja, preobsežna uporaba nove tehnologije, celodnevne šolske, študijske in službene obveznosti so povezane z upadom gibalno-športne aktivnosti. Vedno več ljudi uporablja motorizirana prevozna sredstva, sedeči način življenja pa je vedno bolj razširjen tudi v prostem času, ki ga večina nameni delu na računalniku, igranju iger ali gledanju televizije. Splošno znano je, da je redna telesna dejavnost ključnega pomena za ohranjaje in krepitev zdravja, prav tako so znani koristni učinki redne telesne vadbe na nekatere najpogostejše bolezni sodobnega časa.
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije za krepitev in ohranjanje zdravja so različna glede na starost populacije. Otrokom in mladostnikom, starim od 5 do 17 let, se priporoča najmanj 60 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti dnevno, kar je več, je dodana vrednost k zdravju. Priporoča se tudi trikrat tedenska vključitev telesne dejavnosti, ki ima pozitiven vpliv na mišično moč in zdravje kosti.
Priporočena telesna dejavnost, ki ima pozitivne učinke na zdravje odraslih od 18. do 64. leta, pa je 150 minut zmerno intenzivne aerobne aktivnosti (npr. živahna hoja) tedensko ali 75 minut intenzivne telesne vadbe (npr. tek) tedensko ter najmanj 2–krat tedenska vključitev vadbe za krepitev večjih mišičnih skupin. Odraslim, ki želijo dodatno prispevati k zdravju, se priporoča, da se zmerno intenzivnih dejavnosti poslužujejo do 300 minut tedensko. Enaka priporočila veljajo tudi za osebe, stare 65 let in več. V primeru slabe gibljivosti pa se priporoča najmanj 3-krat tedensko izvajanje vaj za izboljšanje ravnotežja in preprečevanje padcev. Za starostnike, ki imajo negotovo hojo, se kot zaščitno metodo pred padci omenja redna telesna dejavnost.
Slovenska mladina je v primerjavi z desetletji nazaj telesno manj sposobna – je v slabši telesni kondiciji
Prof. dr. Branko Škof, prof. šp. vzg., opozarja, da se gibalna učinkovitost slovenskih otrok in mladine vztrajno znižuje in pri mladostnikih postaja celo zaskrbljujoče nizka. Povečuje se delež gibalno manj kompetentnih otrok in mladine (zelo nizko razvite gibalne sposobnosti). V zadnjih dvajsetih letih se je število takšnih otrok in mladostnikov nekoliko več kot podvojilo.
V Sloveniji se od leta 1970 z rednim, vsakoletnim merjenjem spremlja telesni in gibalni razvoj otrok in mladine. Rezultati kažejo, da danes najstniki (11- do14-letniki) pretečejo 600-metrsko razdaljo za povprečno 8 sekund (6-7 %) počasneje kot pred 40 leti (Šturm in Strel, 2002, v Škof, 2016). Vzdržljivost v moči rok in ramenskega obroča (vesa v zgibi) se je od leta 1970 do 2003 zmanjšala celo za več kot 50 % (Kovač in Strel, 2007, v Škof, 2016). Rezultati aerobnih sposobnosti (natančneje rezultat na 600 m) otrok in mladine v Sloveniji od leta 1990 vsako leto padejo za 0,57 % (Šturm in Strel, 2002, v Škof, 2016).
Literatura:
How much physical activity do adults need? Center for Disease Control and Prevention. Pridobljeno iz http://www.cdc.gov/physicalactivity/basics/adults/index.htm
Physical activity. World Health Organization. Pridobljeno iz http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs385/en/
Škof, B. (2016). Šport po meri otrok in mladostnikov: pedagoški, psiho-socialni, biološki in zdravstveni vidiki športne vadbe mladih. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.
コメント